Volčiči in Volkuljice (VV)

Ustanovitev

V letu 1995 smo le zbrali pogum in se odločili, da v naš steg sprejmemo tudi najmlajše skavte, to so volkuljice in volčiči. Zanimanje je bilo zelo veliko, saj smo medse sprejeli kar čez trideset osnovnošolcev prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda. Akela, Bagira in Kača Kaja smo se v začetku s strahom podali v nove izzive, kmalu pa smo se vsako soboto znova veselili skupaj z razigranimi volčiči. Veliko smo se igrali, pogovarjali, ustvarjali, se sprehajali, pa tudi učili novih spretnosti.

Srečanja

Tudi letošnje skavtsko leto se volčiči in stari volki zbiramo na našem stalnem mestu (pred skavtskimi prostori) vsako soboto in največkrat v velikem številu prebijemo skupaj vsaj dve dopoldanski urici, ki še prehitro mineta. Volčiči in volkuljice so razdeljeni po gručah, ki imajo svoja imena in klice (Beli, Črni, Rjavi, Rdeči, Rumeni in Sivi). Poleg stalne zasedbe: Akela, Bagira, Kača Kaja, Želva U, Mang in Hati, nam velikokrat pomagata tudi Ata Volk in Mama Rakša (popotnika na služenju). Tako so sestanki še bolj razgibani. 

Volčiče vzgajamo skozi igro na podlagi Džungelske postave. Na sestankih spoznavajo zgodbe iz Knjige o džungli, katerim vedno radi prisluhnejo. Uživijo se v vloge džungelskih živali (Akela, Bagira, Balu, Kaja, Želva U, Mang, Hati, Šir-kan, bandrlogi...) in skupaj z Mavglijem spoznavajo zakone, ki vladajo v džungli. Posebno mesto za volčiče je SKALA POSVETA. Na njej se zberemo ob slavnostnih trenutkih, ko želimo medse sprejeti novega člana krdela ali ko opazimo, da postanejo šape volčičev že tako spretne, da si zaslužijo napredovanje.

Osebno napredovanje

Vsak volčič se trudi biti najboljši. Zato smo začeli z osebnim napredovanjem tudi v tej veji.

Volčič raste postopoma tako, da pri vsakem liku (Akela, Bagira, Balu, Kaja) lovi plen. S tem napreduje od volčiča mladiča preko volčiča obljube in pečinskega volčiča v volčiča odhoda, ko je dovolj star, da naredi prehod v naslednjo skavtsko vejo - četo.

Zvezek lova

Volčiči imajo tudi vsak svoj zvezek lova, v katerega si zapisuje dogodke iz srečanj, taborov in posebna doživetja, ki so mu najbolj ostala v spominu. Ko smo stari volkovi nazadnje pokukali v te zvezke, smo ugotovili, da kar najbolje skrbijo zanje.

Molitev

Gospod, naj Te srečam v vsakem jutru in večeru, v vetru in soncu, sredi trat in studencev, gozdov in planin.
Naj Te ljubim v vsakem človeku in Ti ostanem zvest(a) v svojih dolžnostih!

Amen.