V letu 1997 smo le zbrali pogum in se odločili, da v naš steg sprejmemo tudi najmlajše skavte, to so volkuljice in volčiči. Zanimanje je bilo zelo veliko, saj smo medse sprejeli kar čez trideset osnovnošolcev prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda. Kaja, Akela in Bagira so se v začetku s strahom podali na to veliko nalogo, kmalu pa smo se vsako soboto znova veselili skupaj z razigranimi volčiči. Veliko smo se igrali, pogovarjali, ustvarjali, se sprehajali, pa tudi učili novih spretnosti. Tudi letošnje skavtsko leto se volčiči in stari volki zberemo na našem stalnem mestu (na Palah) vsako soboto in največkrat v velikem številu prebijemo skupaj eno do dve popoldanski urici, ki še prehitro mineta. Volčiči in volkuljice so razdeljeni po gručah, ki imajo svoja imena in klice (Beli, Črni, Rjavi in Sivi). Poleg Čila (popotnice na služenju), ki je že prejšnje leto pomagala starim volkom, se je v krdelo vtihotapila še Majsa, da bi bili sestanki še bolj privlačni in hkrati bolj mirni, saj so mali volkci včasih kar preveč igrivi in nagajivi, kot vsi džungelski in tudi človeški mladiči. Pridružili sta se nam tudi dve mami, ki bi radi sodelovali s skavti in bi nam s tem omogočili, da bi naslednje leto v krdelo sprejeli kakšnega volčiča več.

Volčiči se skozi igro vzgajajo na podlagi Džungelske postave. Na sestankih spoznavajo zgodbe iz Knjige o džungli, katerim vedno radi prisluhnejo. Skušajo se uživeti v vloge džungelskih živali (Akela, Bagira, Balu, Kaja, Čil, Šir-kan, Majsa, Sivi brat…) in skupaj z Mavglijem spoznavajo zakone, ki vladajo v džungli. Posebno mesto za volčiče je SKALA POSVETA. Tu ima vsak pripadnik krdela besedo in če želi spregovoriti, to pokaže s tem, da položi svojo "šapo" na glavo.

Vsak volčič obljube skuša po svojih močeh biti najboljši. Zato smo začeli z osebnim napredovanjem tudi v tej veji. Volčič raste postopoma tako, da pri vsakem liku (Akela, Bagira, Balu, Kaja) lovi plen. S tem napreduje od volčiča mladiča preko volčiča obljube in pečinskega volčiča v volčiča odhoda, ko je dovolj star, da naredi prehod v naslednjo skavtsko vejo - četo.

Volčiči imajo tudi vsak svoj zvezek lova, v katerega si zapisuje dogodke iz srečanj, taborov in posebna doživetja, ki so mu najbolj ostala v spominu. Ko smo stari volkovi nazadnje pokukali v te zvezke, smo ugotovili, da kar najbolje skrbijo zanje. Nekateri so nam celo dovolili, da njihove misli posredujemo tudi vam.

volkuljica Laura