Na rednih tedenskih sestankih teče beseda o različnih temah, ki so za mladega v teh letih zanimive in mu burijo duhove. Velikokrat so se razvlečejo dolgo v noč prav zaradi burnih razprav in zanimivih tem. Sestanke oblikujejo posamezniki skupnosti. Sestanki tečejo v obliki razprav, pri katerih sodeluje vsak posameznik s svojimi viditi na obravnavano temo. Take razprave pomagajo razrešiti številna vprašanja, ki so marsikomu neznana. Poleg različnih tem pa sodijo med tedenske sestanke tudi vsi izhodiv naravo, ki jih prirejamo. Ti izhodi so obarvani s takimi in drugačnimi dejavnostmu, nalogami, ki jih moramo opraviti (npr.: nočna orientacija, spoznavanje naših bratov in sester preko pogovora,...).

Tudi v tej veji je v program vključeno osebno napredovanje, ki naj bi ga spremljal vsak posameznik s pomočjo voditelja. Ker pa smo v našem klanu vsi skoraj enake starosti, si ne predstavljamo, da bi naša voditelja spremljala podrobneje našo pot. Zaradi tega so si nekateri (tisti, ki na osebno napredovanje nekaj dajo) poiskali druge oz.obdržali stare duhovne voditelje. K temu služi tudi puščava, ki služi za razmišljanje vsakega posameznika. To je krajši čas, v katerem vsak posameznik razmišlja o svoji duhovni rasti, preteklosti in načrtih za naprej.

Kot je bilo že večkrat omenjeno, je služenje odličen pripomoček k osebnemu napredovanju. Vsak v klanu si mora poiskati neko delo, ki ga bo opravljal prostovoljno. Kot primer lahko povem, da mladi lahko služijo v eni izmed vej, pomagajo voditi oz.vodijo take in drugačne skupine (verouki, mladinske skupine,...), pri nas pa se nas je tudi nekaj odločilo za prostovoljno pri Prostovoljcih, v okviru Centra za socialno delo. Seveda pa ima vsak posameznih pri tem odprte roke in si lahko izbere tudi marsikatero drugo možnost, ki si jo sam izbere.

Seveda pa v vsakoletni program klana sodi tudi zimovanje in potovalni tabor. Slednji se od tabora krdela in čete zelo razlikuje, saj se ne utaborimo na enem mestu za več dni, pač pa skozi cel tabor opravimo začrtano pot. Naši nahrbtniki so takrat podobni preveč napihnjenim vrečam, ki se bodo zdaj zdaj razpočile. Vsebina le teh nam seveda pomeni preživetje na tej poti. Seveda pa je pomen poti globlji in simbolizira človekovo življenje, na kateri se moramo odločati med različnimi potmi. Ta pot pa mora vključevati tudi služenje, ki ga opravljamo skupno ali posamezno na tej poti. Tako naprimer pomagamo pri delu na polju, v gozdu, v hišah ali kje drugje (npr.: čistimo spomenike padlim).

Prvič so se mladi v našem stegu združili v klanu v davnem letu 1995. Takrat so prvič po enem letu priprav v noviciatu prestopili v to vejo. Od takrat ta veja deluje nemoteno. Svojo pot je zaznamoval z vsakoletnimi zimovanji in potovalnimi tabori. V letu 1997/98 sta vodstvo prevzela Barbara in Robi, ki sta se dela lotila zelo resno in ga tudi nadaljujeta.