Ajdovščina-Šturje 1

12. julija 2010 smo se na postojnski železniški postaji zbrali člani Hubeljske čete. S težkimi nahrbtniki na ramenih (in s solzami v očeh J) smo se poslovili od naših staršev in se z  voditeljico Ano odpravili na vlak proti Ljubljani. Ko smo prispeli tja, smo se presedli na vlak proti Kamniku. Tam sta nas čakala voditelja Peter in Tadej s kupom črnih vreč, v katere smo strpali ''neuporabna'' oblačila in ostalo opremo. V nahrbtnih je ostalo samo tisto, kar smo potrebovali za 2 dni preživetja v naravi. Odpravili smo se namreč na dvodnevni pohod. Pa smo šli proti vasi Pusto polje. Mnogo ovir nas je čakalo na poti - pripekajoče sonce, težki

nahrbtniki, bliskajoče nevihte, boleči žulji ... a mi smo si žvižgali in peli ter že naslednji dan prispeli v tabor, kjer sta nas pričakala tehnična voditelja Andreja in Domen. Na tabornem prostoru smo (kot se za vsak tabor spodobi) postavili šotore, kuhinje, jambor, wc-je, vhodno zgradbo in oglasno desko. Udeležili smo nedeljske maše v Kokarjah, kot pravi skavti pa smo tudi služili. Domačinom smo namreč pomagali prepleskati lesen most čez reko Dreto. Ob večerih smo po zgledu Baden - Powella kramljali ob ognju, čez noč smo (bolj ali manj) uspešno branili zastave in pekli krompir. Vse dni smo zbirali d.d. eko točke, predstavljali usvojene veščine in usvajali nove, nekateri so si pridobili  tudi skavtsko ime. Odpravili smo se na vodov potep, se preizkusili na poti preživetja, prepevali, se igrali ...

10 dni je minilo kot bi mignil in že je bil tu zadnji dan in z njim čas, da se poslovimo od Pustega polja. Naš DA Slavko se nam je pridružil in z nami daroval zaključno sv. mašo, nato pa smo podelili priznanja in našitke za usvojene veščine, razglasili in nagradili d.d. eko vitezinjo Ano Červ in d.d. eko viteza Uroša Kete, častno zastavico Hubeljske čete pa so si letos prislužile Želve. Slovesno smo podrli jambor, se poslovili od domačinov in se odpravili proti domu. V Pustem polju pa bo za vedno ostal kup spominov na naše nepozabne dogodivščine.